Zahvalna nedelja

Prvo nedeljo v novembru smo imeli v župnijah Toplice, Poljane in Soteska prelepo zahvalno maso. Na tem svetu, v tem življenju ni nič samoumevno. Da smo, da hodimo, govorimo, vidimo, da imamo toliko dobrin, ne samo prehrambnih, tudi svetih, se moramo zahvaliti Bogu, sočloveku, prijatelju, nenazadnje sebi. V lepi pridigi je gospod župnik izpostavil zahvalo za vse, kar nam je narava podarila, trte obrodile, da nas v tem letu niso zajele naravne katastrofe, poplave. Pred oltarjem v vseh naših cerkvah se je pogled ustavil na bogato okrasitev s poljskimi pridelki, s kruhom, z vinom, za kar so poskrbeli verniki. Res zahvala tudi njim, saj smo tako se bolj globoko začutili ljubezen Boga da nam daje te dobrote. Zagotovo brez pridnih rok tega nebi bilo, a vendarle narava je tista, ki je bogato obrodila. Hvala Bogu, radi rečemo, ob takih in drugačnih prilikah. Tudi to deževno nedeljsko jutro je bilo tako. Udeležba pri svetih mašah pove, da se z radostjo zahvaljujemo Bogu za vse.

Hvala, beseda, ki vedno sede v naša srca. Ob koncu svetih maš je zadonela zahvalna pesem, ob tem pa so zapeli tudi zvonovi.

In se enkrat, hvala Bogu, hvala tebi in vakomur za vse in vse dobro naj bo, tudi naprej. 

Cirila Vidmar