Procesija

To je verski sprevod. Beseda izhaja iz latinske besede »procedere«, kar pomeni hoditi eden za drugim. Procesij poznamo več vrst:
Romarska procesija – sprevod, ki ga naredijo verniki na poti do romarske cerkve. Pogosto se med potjo moli rožni venec ali kakšno drugo pobožnost. Začetek pogosto zaznamuje kapela ali versko znamenje.
Pogrebni sprevod – je oblika poslavljanja od naših rajnih, ko jih pospremimo do njihovega groba. Pogrebni sprevod ima svoj red, ter posebno značilnost, da se med hojo prepeva psalme in žalostinke.
Spominske ali svetniške procesije – so pobožnosti, ko v spomin na svetnika, njegovo življenje ali smrt opravljamo določeno pot. Značilno je, da se v procesiji nosi kip ali relikvije svetnika.
Pogoste so tudi Marijanske procesije z pobožnostmi do nebeške Matere.
Prošnja procesija – je izrazito naravnana za prošnjo za blagoslov polj, travnikov in vrtov.  Za takšne procesije je značilno petje ali molitev litanij vseh svetnikov. 

Procesije z Najsvetejšim – tudi če gre samo duhovnik na obisk k bolniku je to neke vrste mala procesija z Najsvetejšim. Do slednje se moramo vesti še posebej spoštljivo in se nekoliko zdržati da gre mimo. 

Slovesna procesija z Najsvetejšim se na najodličnejši način vrši z vstajenjsko in telovsko procesijo. S temi procesijami javno zaznamujemo svojo vero in pripadnost Cerkvi. Telovska je posebna zaradi postaj na poti in blagoslov posamezne človeške dejavnosti. Procesija velja za najslovesnejše dejanje v cerkvenem letu.

Tudi prihod k obhajilu je neke vrste procesija. Hodimo mirno in se ne prerivamo in se med tem pripravljamo na srečanje z Jezusom v sveti hostiji. K obhajilu pristopamo vedno v dveh vrstah, četudi obhaja samo en duhovnik. K obhajilu nas povabi ministrant ko pozvoni in takrat oblikujemo procesijo za obhajilo, da nas duhovnik ne čaka, da pridemo k obhajilu. Če ministranta ni, pa takoj ko duhovnik zaužije Rešnjo kri iz keliha, začnemo oblikovati procesijo za obhajilo.