Slovesni vstop in sprevodi v cerkvi
Pomembne praznike zaznamujemo s slovesnejšim bogoslužjem. Največkrat že na začetku zaznamuje to slovesen vstop duhovnikov in ministrantov. Na začetku gre kadilničar, ki z vonjem kadila opozarja na Božjo pristnost, z dimom pa spominja na oblačni steber za katerim so Izraelci hodili skozi puščavo. V slovesnem sprevodu se lahko prinaša darove za evharistično daritev in s tem pokažemo, da smo Bogu pripravljeni darovati tudi sebe. Večkrat v bogoslužnem letu zasledimo sprevod tudi pri sveti maši:
- ko spremljamo Jožefa in Marijo v božični devetdnevnici,
- v sprevodu s svečami ob Jezusovemu darovanju,
- postaje križevega pota so razporejene po celotni cerkvi nas vabijo, da stopamo od ene k drugi,
- na cvetno nedeljo, ko gremo v sprevodu z zelenjem in oljčnimi vejicami,
- posebno v velikonočnem tridnevju se zvrsti kar nekaj sprevodov: ko Jezusa spremljamo v ječo in nato do groba, na veliko soboto zvečer pa slovesni sprevod v cerkev s slavjem luči.
Že preteklo nedeljo smo govorili o sprevodu k obhajilu, ki ga oblikujemo takoj, ko ministranti pozvonijo.
Če se nam zgodi, da se moramo med mašo nekam premakniti, to storimo obzirno, vljudno, tiho. Posebej takrat, ko zamudimo, ne vzbujajmo prevelike pozornosti s svojim prihodom po celi cerkvi, v prve klopi. Sploh pa se vedno potrudimo, da k bogoslužju pridemo pravočasno, raje kakšno minuto prej, da se pred začetkom umirimo in na bogoslužje pripravimo, kakor pa da zamudimo. Praksa pokaže, da je zamujanje največkrat grda navada oz. razvada.
