Gospod, usmili se

Pri tem delu se v dialogu med mašnikom in ljudstvom obračamo na Gospoda Boga, ki je naslovljen v vsaki osebi posebej: prvi Gospod usmili na Boga Očeta, drugi na Boga Sina v osebi Jezusa Kristusa in tretji vzklik na Svetega Duha. 

Ta del svete maše je starodaven, posebno mesto mu je dal papež Gelazij v 5. stoletju, ki je na tem mestu postavil 18 prošenj, na katera je ljudstvo odgovarjalo »Kyrie eleison«. Besede nas spodbujajo k sprejemanju Boga, kot našega Gospod in vsemogočnega Boga, ki se mu zatekamo z milo prošnjo. V želji da bi nas Gospod gotovo uslišal v naši prošnji in sprejel v kesanju naših grehov, se ti izreki ponavljajo. Gospod usmili se velja za stalni mašni del, ki se lahko poje, zato pogosto pride do dialoga med zborom in ljudstvom, ali med delom zbora in vsem zborom. Nastale so številne glasbene priredbe. Poleg ponavljajočih se besed »Gospod ali Kristus usmili se« lahko v posameznem bogoslužnem času vključimo tudi stavek s primerno vsebino, k temu pa smo povabljeni predvsem v spokornih časih (adventa in posta), ko ti stavki nadomeščajo skupno kesanje.