Evharistična molitev

Po molitvi »svet, svet, svet« sledi evharistična molitev, pri kateri se kruh in vino spremenita v telo in kri. Vsebuje klicanje Svetega Duha. Ta preobrazi darove, ki so vsem ljudem v zveličanje. Sledijo besede postavitve, to so besede, ki opisujejo dogodek zadnje večerje in besede posvetitve, ko slišimo duhovnika govoriti neposredno kot samega Jezusa, ne le v njegovem imenu v besedah »to je moje telo in kri«. Povzdigovanju duhovnik nadaljuje evharistično molitev, ki slavi zasluge Božjega Sina, nas opozarja na posvečene darove in Kristusovo žrtev na križu, pa tudi na vstajenje, vnebohod in prihod Svetega Duha. Vedno se v evharistični daritvi spomnimo Cerkve, ki potuje po zemlji, to slišimo ko omenjamo pri sveti maši vsakokratnega papeža in našega krajevnega škofa, ter se spominjamo vseh duhovnikov in drugih služabnikov Cerkve. Ob koncu evharistične molitve prosimo tudi za naše rajne, ki naj se jih usmili in jim, da veselje večnega življenja.

Duhovnik lahko izbira med 4 evharističnimi molitvami in še štirimi dodatnimi, kjer so izražene še posebne prošnje. Najbolj častitljiva in najstarejša je molitev t. i. prvega kanona, ki je tudi najbolj podobna pravoslavnim evharističnim molitvam. Ostale evharistične molitve so sestavili po koncilu na podlagi določenih delčkov besedil iz prvega stoletja, ki so opisovali mašno daritev v tistem času.