Obhajilo

Obhajilo je evharistični obed, pri katerem zaužijemo živega Jezusa. Leta 1215 je lateranski koncil uzakonil prejem vsaj enkrat na leto.

V srednjem veku so uveljavljali prejemanje na jezik, češ da je roka manj vredna. Prenovljeno bogoslužje 2. vatikanskega koncila je znova dovolilo tudi starejšo obliko prejemanja na roko. Otroci do birme, obhajilo prejemajo na jezik.

Verniki lahko prejmejo obhajilo dvakrat na dan, če so drugič pri sveti maši. Upoštevati morajo enourni evharistični post: uro pred obhajilom ne jedo in ne pijejo ničesar razen vode ali zdravil.

Danes mnogim vernikom primanjkuje spoštovanja do Najsvetejšega zakramenta; nekateri pridejo v cerkev celo z žvečilnim gumijem. Že sveti Pavel je svaril pred nevrednim obhajanjem. Tudi danes je treba opozarjati na nevredno prejemanje zaradi težkih grehov ali neprimernega sodelovanja. Svetega obhajila ne morejo in ne smejo prejeti vsi, ki živijo v smrtnem grehu, nimajo urejenega osebnega življenja tudi pred Cerkvijo in Bogom, vsi, ki opuščajo oseben odnos do Boga, ne hodijo redno k sveti maši, tisti, ki niso samski in niso tudi cerkveno poročeni, tisti, ki že dolgo niso bili pri sveti spovedi. Zato se vsi trudimo, da bomo čim bolj vredno prejeli Jezusa v svetem obhajilu.

Po obhajilu naj bo čas za tihoto in zahvalo Bogu za veliki dar njegovega prihoda med nas in v naše življenje.