Podturn je ena izmed večjih vasi v topliški župniji in stoji na vznožju Kočevskega Roga pod Pogorelcem. Ime je dobila po nekdanjem gradu "turnu" Rožeku, katerega ostanki danes stojijo v gozdu nad vasjo. Tega so sezidali vitezi Rožeški , ki se omenjajo že v letu 1274 in 1369. Grad je kasneje prišel v last soteške gospode, v 19. stoletju pa je bil opuščen. Danes nanj spominjajo zgolj še razvaline.
CERKEV IN ZGODOVINA
Na bregu nad vasjo sredi skupaj s pokopališčem cerkev svetega Nikolaja, ki spada pod župnijo Toplice. To je zgodnje baročna stavba, ki so jo postavili v sredini 17. stoletja. Na zahodni strani je v telo ladje rahlo potisnjen zvonik s kvadratno osnovo, ki pa se po približno dveh tretjinah višine spremeni v osmerokotnik. Gre za posnemanje zvonika kapiteljske cerkve v Novem mestu, ki je prav tako posvečena sv. Nikolaju oziroma Miklavžu.
V prtličju zvonika je na tri strani odprta lopa z glavnim vhodom v cerkev. Pravokotna, banjasto obokana ladja ima na vsaki strani po dve pravokotni okni. Prezbiterij ima obliko pravokotnika s tristranskim zaključkom , nad temenom slavoloka pa je polkrožno zaključena niša. Na zahodni strani ladje ima cerkev svoj kor. Glavni oltar svetega Miklavža je poznobaročno ljudsko delo iz tedanjega časa, vendar je bil v 19. stoletju predelan. V osrednji niši, poudarjeni z zavesami stoji kip sv. Miklavža, v škofovski opremi s knjigo in tremi kepami zlata v levici. Nišo obdajata dva stebra, ki nosita razgibano preklado na kateri sedijo štirje angelčki. Na levi strani sv. Miklavža je kip svetnice brez atributov (najbrž gre za sveto Ano), na desni pa je kip svetega Andreja. Na vrhu oltarja sedi na oblakih Bog Oče, obdan s štirimi angelskimi glavami, nad njimi pa je podoba svetega Duha v žarkih. Cerkev je imela v 1970-ih poleg glavnega oltarja še dva stranska. Danes namesto teh visi na levi strani križ, pod njim pa je večji Marijin kip, prinešen iz župnijske cerkve. V cerkvi je tudi križev pot iz podružnice na Lazih.
Cerkev sv. Nikolaja v Podturnu