Župnija Toplice, ki se nahaja v kraju Dolenjske Toplice je osrednja župnija, ki oskrbuje preostali dve, Kočevske Poljane in Soteska. Župnišče, ki tlorisno zavzema obliko črke H, je razdeljeno na več delov. Dobra polovica objekta, ki gleda proti jugu je namenjena župniji. V njej domuje topliški župnik ter pogosto tudi kaplan, ki služi v župniji. Preostali del župnišča, ki gleda proti severu, oziroma zdravilišču pa je namenjen drugim dejavnostim, ki niso povezane z župnijo. Pomožni objekt, ki stoji nasproti župnišča v smeri potoka Sušica vsebuje dve veroučni učilnici, apartmaje ter nekaj gospodarskih prostorov. Je tudi osrednji prostor druženja ter raznih srečanj. Osrednji verski objekt kraja pa predstavlja župnijska cerkev svete Ane. Leži na manjšem gričku ob osrednji cesti skozi kraj, nasproti zdraviliškega trga. Poleg same cerkve je skupaj z objektom združena tudi manjša kapela, ki pa je vidna samo s svoje južne strani. Cerkev je trenutno najvišji objekt v kraju. ZGODOVINA Župnija To kar danes poznamo kot župnija Toplice, je sprva spadalo v pražupnijo Novo mesto - Šmihel. Omenjena Župnija se, sicer z imenom Mehovo, omenja že leta 1275. Krščanstvo je na tem območju sicer še starejše, kakšne organizirane skupnosti so tu delovale že najbrž v času Rimljanov a o tem ni zanesljivih virov. Prva omembna cerkve sega v leto 1334. Omembo cerkve lahko zasledimo v turjaškem grajskem arhivu z dvema pečatoma. Cerkev je torej omenjena še v sklopu župnije Šmihel.     Zgodovina kraja je neločljivo povezana z zdravilnimi kopelmi. Sčasoma je v Toplice začelo prihajati vse več ljudi in nastala je potreba po lastnem dušnem pastirju. Od pražupnije so se prve ločile prav Toplice, leta 1481 tako postanejo vikariat. O tem priča stara listina, shranjena v arhivu šmihelske župnije iz istega leta. V njej je opisano, da so morali topliški vikarji (in župniki) dolga leta dajati šmihelskemu župniku kot svojemu potrditelju vsako leto 50 beneških soldov. Zavezani so bili tudi hoditi v Šmihel pomagati na dan obletnice cerkvenega posvečenja. Prvotna topliška duhovnija je obsegala zgolj tri vasi. Poleg Toplic še Gorenje in Dolenje Gradišče. Preostale vasi so namreč pripadale Vavti vasi. Topliški vikariat je v svojem začetku spadal pod oglejski partiarhat, v bližini kraja ob potoku Radešica in v gozdu Bušinec so imeli takrat patriarhi tudi svoja zemljišča. Spremembna se zgodi z ustanovitvijo goriške nadškofije, kateri so takrat pripadle tudi Toplice. Leta 1752 tako papež Benedikt XIV ustanovi prej omenjeno nadškofijo, leta 1770 pa goriški nadškof Karol Mihael v Toplicah nastai za župnika Nikolaja plemenitega Knessenhoff. Ta letnica torej označuje pričetek delovanja župnije.Potrebno je omeniti, da to ni prvi župnik v Toplicah, saj je tu deloval tudi župnik Franc Jožef Valvasor (1716-1721) ter Gašper Kopšar in Juri Perc (1761-1767). Nikolaj pa je nasledil še zadnjega vikarja v kraju ter je prvi v vrsti župnikov katerega nasledniki nas pripeljejo do današnjega, Dušana Kožuha. Cerkev V uvodu je bila na kratko omenjena tudi prva omemba same cerkve. Sprva se je cerkev imenovala cerkev Matere Božje v Toplicah pri Rožeku, kasneje pa je bila posvečena v današnjo zavetnico, Marije mati, sveto Ano. Po podatkih je moč razbrati, da so bile v kraju tri cerkve. Ni jasno, kaj se je zgodilo z omenjeno cerkvijo iz leta 1334, je pa današnja cerkev naslednica srednjeveške cerkve iz konca 15. stoletja. To se opazi predvsem v prezbiteriju, ki ima značilno tlorisno obliko z zazidanimi gotskimi okni, njen ostanek pa je tudi gotski portal na pevskem koru. Na srednjeveško cerkev in takratne razmere pa še danes opozarja stolp s strelnimi linami ter del nekdaj strnjenega obzidja, ki je danes ohranjen na jugovzhodni strani cerkve. Zgodovina sedanje cerkve se pričenja leta 1656. Župnik Matija Kastelic je takrat na stroške deželnega glavarja grofa Volbenka Engelberta Auersperga sezidal oz. temeljito obnovil cerkev. Poleg naziva župnik je bil Matija namreč tudi izvrsten arhitekt. Nanj spominja tudi najstarejši del današnje cerkve, na krstnem kamnu je namreč izpisana letnica 1648 poleg pa še M K, kar so po vsej verjetnosti začetnice omenjenega župnika. Zanimiva je tudi omemba iz listine, ki je natisnjena v opisu Florentina Hrovata, v kateri je omenjeno nasprotovanje faranov Kastelicu. Zapisano je, da so ga farani tožili pri novomeškem proštu, zato je Kastelic prostovoljno odstopil. Okoliščine spora po dosegljivih podatkih niso znane. O Kastelicu je marsikaj napisanega, med drugim je bil tudi pisatelj. Za nas sta zanimiva predvsem dva napisa. Prvi je nad vrati vhoda v cerkev pod zvonikom: 'Soli Deo Gloria' (Samo Bogu gre slava) in datira v 1647. Drugi pa se nahaja nad vrati v župnijsko klet in izhaja iz leta 1649. Leto 1758 na stebrih pod korom nakazuje na to, da je bila tistega leta cerkev podaljšana. V kroniki, ki izhaja iz začetka 20. stoletja je zanimiva opazka tedanjega župnika Podboja. Ta je takrat tožil, da je župnijska cerkev bistveno premajhna za župnijo, ki je takrat obsegala 21 vasi. Ker je bila cerkev na več krajih počena si je zamislil novo cerkev, a ni bil uspešen. Že leta 1903 je tako patronu knezu Auerspergu razložil položaj, a ga je ta odslovil, saj naj bi množica župnij takrat kneza že močno finančno obremenjevala. Na takratno prebivalstvo, pa se po besedah župnika Podboja ni bilo moč zanašati, saj je bilo "ubogo in pretirano stiskavo". Zapisal je tudi: "Kako 'darovanje' v cerkvi pri obej službah donese narveč 30 kron. Malokedaj pride večja svota skupaj."                       Župnijska cerkev sv. Ane                                                                                       https://zupnija-toplice.rkc.si/index.php/content/display/54